Cetore

POHOD V PETEK 15.4.2022 NA POTI CETORE-KORTE-CETORE

Za današnji pohod se je odločilo 19 članov našega društva. Odpeljali smo se do vasi Cetore nad Izolo, ki se nahaja v Šavrinskem gričevju (Savrinia), na prisojnem pobočju, vzhodno pod Malijskim hribom. Po drugi svetovni vojni se je vas imenovala Vinica, od 1988 pa ima spet staro ime. Pohod smo začeli pred vasjo, nadaljevali mimo lepo obnovljenih vaških hiš, mimo prvega  vodnega vira- špine , ki je ob kapelici sredi vasi. Naslednja znamenitost ob naši poti je bil vodni vir P’rila, kjer so včasih ženske  prale perilo in se je živina napajala.  Pohod smo nadaljevali po poti, ki je vodila po prijetnem gozdičku, do fontane Frata pod Kortami. Tu nas je pričakala perica Rosana iz Turističnega društva Špargin Korte in nam prikazala, kako so  pred leti žene prale perilo- štrace. Opremljena je bila z golido, leseno desko  in domačim milom izdelanim iz svinjskih kož.  Seveda  se je tudi naša predstavnica društva – Vilenka, izkazala, kako  pere  štrace na roke. Nato smo se v prostorih TD Špargin okrepčali s še toplimi fritulami- miškami. Tu se nam je pridružila lokalna vodička Slavica. V njeni družbi smo se napotili proti Kaštelirju, po domače Kašler, ki s svojimi  1230 m2 predstavlja eno večjih prazgodovinskih naselbin v slovenskem delu Istre. Naselbinsko območje leži na skrajni južni vzpetini dolgega grebena, ki se vleče od Malije do Kort oziroma poteka med Izolo in Sečovljami ter dominira nad vasjo Korte na 271 m nadmorske višine. Naselbina, v kateri so ljudje živeli vsaj od poznega neolitika do rimske dobe, tj. kakšnih 5.000 let, je razdeljena na t. i. glavno mesto ali akropolo in spodnje mesto. Na skrajnem vzhodnem delu je zamejeno s kamnitim obrambnim nasipom. Na enak način je na skrajnem vzhodnem delu zaščitena akropola z obzidjem, ki je danes vidno kot kamnit nasip. Na ostalih delih je naselbino varovalo strmo pobočje. Na akropoli so živeli pomembni člani tedanje skupnosti, ki so opravljali tako posvetne kot tudi kultne dejavnosti. Pred vhodom v akropolo so bile običajno postavljene kovaške delavnice. V spodnjem mestu so praviloma stale bolj preproste hiše s temelji iz suhozida, zgoraj pa so bile grajene iz prepleta ometanega z glino ter imele dvokapno streho. Hiše so bile lahko tudi podkletene. Pod akropolo so bili tudi obori za živali in verjetno še obdelovalne površine. Vodička nam je zelo nazorno predstavila arheološke izkopanine , ustavili smo se ob ostanku  obnovljenega  obrambnega zidu, ob  kamniti rimski hiški ter se na travniku, s čudovitim razgledom na Piranski zaliv, od nje poslovili. Sledila je še pot do naših avtov v Cetorah.

Današnji pohod je bil nekoliko drugače zastavljen, ker sem hotela  v 3 urni pohod vključiti  tudi predstavitev enega starega običaja in malo zgodovinskega razvoja  naših krajev.

    Prisrčen pozdrav !                                                     Vilenka Bertok